Boj za milijone ali prirejeni javni razpisi?

Ministrstvo za zdravje je prejšnji mesec objavilo javni razpis za nakup novega informacijskega sistema, ki bo omogočal povezovanje med zdravstvenimi dispečerji, reševalci in drugim zdravstvenim osebjem nujne medicinske pomoči in urgentne medicine. Za dispečersko službo pomemben projekt, ki pa je že pri objavi razpisa naletel na težavo, sum, da je prirejen točno določenemu podjetju. 

In zakaj bi lahko šlo za korupcijska tveganja? Zaradi neverjetnih zahtev oziroma pogojev za prijavo na razpis, je prepričan Aleš Jelovšek, lastnik podjetja Computel. Ko je prebiral razpis, je presenečen ugotovil, da se kot podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravstvenih informacijskih rešitev nanj ne morejo prijaviti, ker ne ustrezajo visoko postavljenim referenčnim pogojem.

Zahtevni pogoji, ker želijo resnega ponudnika

Na ministrstvu za zdravje smo o omenjenem razpisu, gre za skupno javno naročilo ministrstva za zdravje in NIJZ, govorili z Miho Jančarjem iz Službe za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere. Jančar pojasnjuje, da so, ko so v tujini preverjali dispečerske programe, naleteli tudi na ponudnike, ki so programe ponujali po res nizkih cenah, vendar do realizacije projekta pozneje ni prišlo. Da bi se izognili neresnim ponudnikom, so, pravi Jančar, postavili take pogoje.

V kar pa Jelovšek dvomi. Prepričan je, da so s tem želeli izključiti iz igre slovenske ponudnike.

Ocena vrednosti projekta skrivnost 

Aleš Jelovšek meni, da je povsem nov informacijski sistem za dispečersko službo nepotreben. "Mi že 21 let delamo za reševalno postajo Ljubljana, iz katere je nastala dispečerska služba zdravstva, in že sedem let delamo za dispečersko službo zdravstva, ki povsem uspešno vodi svoje procese z obstoječim programom." Poudarja, da so jim program tudi posodobili z novo sprejemno formo, saj je dispečerska služba želela sprejemati klice na drugačen način. Zato je prepričan, da bo država po nepotrebnem vložila denar za nov program. Po njegovem bo to storila zato, ker je denarja dovolj oziroma ker gre za evropski denar iz Načrta za okrevanje in odpornost. "Lahko bi naredili nadgradnjo s slovenskim znanjem in to za približno milijon evrov." 

Na koliko je pravzaprav ocenjena vrednost projekta prenove informacijskega sistema dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči na ministrstvu za zdravje ne razkrivajo. Je pa bila po naših informacijah sprva vrednost ocenjena na približno 4,4 milijona evrov. Danes naj bi bila skoraj trikrat višja, in sicer približno 12 milijonov evrov. Na ministrstvu na vprašanje, zakaj je vrednost projekta tako poskočila, razlagajo, da je bila prva ocena vrednosti, številke sicer ne navajajo, narejena leta 2019. Po besedah Mihe Jančarja so se tehnologije, ki nudijo pomoč dispečerjem pri odločitvah, od takrat izboljšale. "Smo rekli, če že delamo danes program, ga ne delajmo takšnega, kot je bil pred tremi ali petimi leti, ampak poskušajmo vključiti zadnje tehnologije, to pa prinese tudi nekaj dodatnih stroškov." 

Poleg tega je, pravi Jančar, k višji oceni prispeval tudi povečan obseg projekta. Prej je zajemal le dispečersko službo, zdaj nameravajo informacijski sistem prenoviti tudi za potrebe mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Po naših informacijah naj bi bil projekt zgolj za dispečersko službo ocenjen na vrednost med štiri in šest milijoni evrov.

Pomembnost digitalizacije za dispečersko službo 

Kako pomemben je za zdravstvene dispečerje informacijski sistem, razlaga Katja Avguštin, ki dela v ljubljanskem dispečerskem centru devet let. Dispečerji imajo zelo kratke časovne roke, v katerih morajo sprejeti pomembne odločitve, med drugim tudi o aktivaciji enot nujne medicinske pomoči. Če delovni proces ne bi bil avtomatiziran, informacijsko podprt, časovnih rokov ne bi dosegali. "Ekipo lahko vodimo do neke lokacije, če se izgubi, določimo lahko lokacijo klicatelja, če ne ve, kje se nahaja, pomemben je program za sprejem, oddajo intervencije," pravi Avguštinova. Kot pravi, si ne predstavlja dela brez računalnika oziroma programa.

S pomočjo digitalizacije poskušajo delo pohitriti, poenostaviti, da pa bi sistem deloval še bolje, želijo, razlaga vodja dispečerske službe Andrej Fink, vzpostaviti nov celovit informacijski sistem, ki bi integriral tudi druge podsisteme. Pa bi bila možna zgolj nadgradnja obstoječega sistema? Fink odgovarja, da je to nehvaležno vprašanje, saj, kot pravi, ni strokovnjak za to. Kot laik pa odgovarja, da bi bilo zelo težko sistem nadgraditi na stopnjo zahtev, danih v javnem razpisu, in v določenih časovnih okvirjih.

Zunanji svetovalci

Ministrstvo za zdravje je zaradi razpisa za dispečerske službe imenovalo 22-člansko komisijo.  V projektni skupini so poleg zaposlenih na ministrstvu sodelovali tudi zaposleni v različnih zdravstvenih zavodih po Sloveniji oziroma različni strokovnjaki v dispečerski službi in službi nujne medicinske pomoči. V komisiji je bil tudi vodja dispečerske službe Fink. Kot pravi, so pol leta hodili po Evropi in preverjali že vzpostavljene informacijske sisteme, in sicer kako zanesljivi in učinkoviti so. 

Poleg delovne skupine so ministrstvu pomagali pri pripravi razpisa tudi zunanji svetovalci. Na javnem razpisu sta bili letos januarja med tremi ponudniki za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove informacijskega sistema za potrebe dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči imenovani dve podjetji, to sta Ernst & Young Svetovanje, davčno svetovanje, ki je vodilni partner, ter Actual I.T., vrednost pogodbe je bila 148.500 evrov brez DDV oziroma 181.170 evrov z DDV.

Z obema podjetjema je povezan Blaž Suhač. V podjetju Ernst & Young Svetovanje dela danes, prej je bil v Actual I.T. Suhača poznamo tudi kot nekdanjega pomočnika direktorja in prvega informatika v ljubljanskem UKC. V njegovem času so bili pripravljeni trije razpisi za nabavo informacijske tehnologije, ki so jih po njegovem odhodu iz kliničnega centra vzeli pod drobnogled oziroma jih ustavili na podlagi zaznave korupcijskih tveganj v enem od njih. "Na podlagi ugotovitev interne preiskave Enote za integriteto Službe za korporativno varnost smo na Komisijo za preprečevanje korupcije podali tri prijave," nam pišejo iz UKC Ljubljana. 

Suhač se zdi zato Jelovšku v vlogi svetovalca pri razpisu za dispečerke službe sporen. Prepričan je, da bi tako, kot je to storil ljubljanski UKC, moralo ministrstvo za zdravje ukrepati in razpis za dispečerski program ustaviti.

Na ministrstvu za zdravje pa so drugačnega mnenja. V sodelovanju Suhača ne vidijo težav. Po besedah Katarine Kralj z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje so dolžni preveriti nekaznovanost kadrov. To so tudi storili in ugotovili, da Suhač ni bil kaznovan in da izpolnjuje vse pogoje za delo svetovalca. Kraljeva zato ne vidi razlogov za dvome vanj.

Suhača smo v zvezi z javnim razpisom za dispečerski program v zadnjih dneh večkrat poskušali priklicati v podjetju Ernst & Young in ga prositi za komentar, a je bil za nas nedosegljiv. Prav tako je bil neodziven na elektronsko pošto.   

Komu naj bi bil razpis pisan na kožo? 

Ena od zahtev v razpisu, ki je zmotila Jelovška, je tudi veliko število strokovnjakov. Ministrstvo za zdravje od ponudnikov zahteva, da imajo najmanj 18 strokovnjakov. "Mi smo to s šestimi ljudmi delali povsem uspešno 21 let.  Ljudje, ki so pripravljali javni razpis, so zahtevali dve vodji projekta, strokovnjake s tega področja, s temi certifikati, z onimi certifikati. Kot da bi šlo tukaj za neko tekmovanje v številu certifikatov,"  je kritičen Jelovšek. 

In če verjame, da je razpis prirejen določenemu podjetju, komu je torej pisan na kožo? Tega, koga ima v mislih, Jelovšek ne izdaja, razen da gre za tuje podjetje, ki bo po njegovem sodelovalo s slovenskim. Kot pravi, pa o tem ne želi govoriti, ker se boji pravnih posledic. 

Kdo se je doslej že prijavil na razpis, sicer še ni znano, ker še ni zaključen.

Zaradi štirih revizijskih zahtevkov pod vprašajem evropski denar? 

Slovenija pričakuje iz Načrta za okrevanje in odpornost za digitalno preobrazbo 83 milijonov evrov evropskega denarja. Načrtovanih je 10 projektov, za katere je že pripravljena investicijska dokumentacija in se izvajajo posamezni postopki javnih naročil.

Na trenutno odprtih javnih naročilih so vloženi štirje zahtevki za revizijo razpisne dokumentacije. Poleg revizijskega zahtevka, ki ga je za dispečersko službo vložil Jelovškov Computel, je vložen še revizijski zahtevek za elektronski temperaturni list, vložilo ga je podjetje SRC Infonet, ENDAVA je vložila revizijski zahtevek za eKarton, samostojni podjetnik Edin Ćoralić pa za strokovno pomoč naročniku.

Konec lanskega leta je zahtevo za revizijo razpisne dokumentacije vložil tudi KOOFR v okviru javnega naročila za implementacijo centralnega sistema za shranjevanje slikovnega radiološkega materiala (C-PACS). Ministrstvo je temu zahtevku ugodilo, je pa zavrnilo revizijski zahtevek za eKarton in ga odstopilo državni revizijski komisiji. Glede ostalih dveh zahtevkov ministrstvo še ni odločilo.

In kaj pomenijo revizijski zahtevki za črpanje evropskih milijonov? Časovni roki so kratki, pravi Kraljeva z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu ministrstva za zdravje. "Vse aktivnosti naj bi bile zaključene do 30. 6. 2026, se pravi do takrat morajo biti rešitve prevzete oziroma implementirane." Medtem Jančar opozarja, da se nekateri z vlaganjem revizijskih zahtevkov igrajo tudi z zdravjem in življenjem ljudi.