Tudi denar motiv za delo nadzornikov?

"Bilo je ogromno neprespanih noči, zato ker sem želel delo opravljati dobro in ker sem se želel nadgrajevati," se spominja časov nadzorništva Franci Dover. Dvakrat je bil nadzornik v Uniorju, pa predsednik upravnega odbora DUTB in predsednik nadzornega sveta v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE). Dover takole razmišlja o tem, kdo je dober nadzornik: "Nekdo, ki ima veliko izkušenj, ima visoko osebno integriteto, je pošten, predvsem pa pozna pravila družbe, v kateri je nadzornik."  Ima pa nadzornik v svojih rokah tudi veliko moč, odločitev, kdo bo sedel na krmilu družbe.

Ko je prišel Dover na HSE, so nadzorniki kmalu po njegovem imenovanju za generalnega direktorja HSE imenovali Viktorja Vračarja, Stojana Nikolića pa razrešili. "Če imaš človeka na nasprotni strani, ki se je hvalil, kako je nezamenljiv, potem nam drugega ni preostalo. Bilo je neko nezaupanje in potem je prišlo do tega, kar je prišlo."

Pozneje se je moral kot nadzornik v HSE posloviti, in to po tem, ko je SDH zamenjal šest predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, med drugim tudi njega. Vsaka politična opcija se obda z ljudmi, ki jim lahko zaupa, pravi Dover o velikem zanimanju za to funkcijo, do katere pa je lažje priti po politični poti. Tega niti ne skriva. V času druge Janševe vlade je bil eden pomembnih ljudi v gospodarstvu. Na to, koliko mu je članstvo v SDS pomagalo pri imenovanjih v nadzorne svete, odgovarja, da je bilo članstvo vzvod za to, da je bil lahko kandidat za nadzorne svete. Ni bil pa nikoli funkcionar v organih stranke, v tem primeru ne bi mogel biti v nadzornih svetih.

Kritičen do političnega kadrovanja je Mirko Bandelj, današnji predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Kot pravi, so v nekaterih družbah še posebno zainteresirani, da najdejo dobre nadzornike. "Medtem v gospodarskih družbah, ki jih obvladuje država, recimo SDH oziroma paradržavne institucije, pa mislim, da velikokrat prevlada ali pa ima izjemno težo tudi politični interes pred strokovnim."

"Nikakor ne gre za to, da prideš na sejo in pobereš fiksni del ter sejnino," pravi Dover. Če kdo misli, da je to nagrada, se moti, pravi Dover, ki sicer danes ni več nadzornik.

Da denar ni motiv za delo v nadzornem svetu, poudarja tudi Bandelj. Predsednik nadzornega sveta v Luki Koper je od februarja 2023. "Jaz zagotovo nisem šel v to zgodbo zaradi nagrade, denarja." Po več kot desetletju od umika iz politike je, pravi Bandelj, začutil, da še vedno kaj zna. "Funkcija ti daje neko samozavest, ljudje nate gledajo drugače, kakšnih materialnih koristi pa iz tega ni."

Lani je dobil Bandelj kot predsednik nadzornega sveta 22.500 evrov bruto osnovnega plačila, za sejnine pa 2.805 evrov bruto. Na leto imajo, razlaga, približno osem, devet sej ter štiri, pet korespondenčnih. Gradiva so obsežna in kot član nadzornega sveta moraš dejansko poslovanje družbe zelo dobro poznati, opisuje delo nadzornika.

Koliko dobijo nadzorniki osnovnega plačila oziroma fiksnega mesečnega plačila in koliko za posamezno sejo nadzornega sveta ter seje komisij, določajo lastniki družbe. Slovenski državni holding (SDH) sicer družbam, ki so v državni lasti, daje priporočilo glede višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije. Višina je odvisna od tega, za kako veliko družbo gre ter v kakšnem finančnem stanju je. Za mikro in majhne družbe, ki so v slabem finančnem stanju, SDH priporoča do 5.500 evrov bruto letno osnovnega plačila za opravljanje funkcije, za tiste, ki so v dobrem finančnem stanju, pa do 6.800 evrov bruto letno. Nadzorniki v srednjih družbah v dobrem finančnem stanju naj bi, tako priporoča SDH, dobili do 10.700 evrov bruto letno, v tistih družbah, ki izpolnjujejo en kriterij za velike družbe, pa do 13.300 evrov bruto letno.

Višji so priporočeni zneski za velike družbe. 16.900 evrov bruto letno naj bi dobili nadzorniki v družbah v dobrem finančnem stanju, v tistih, s katerimi vrednostnimi papirji poteka trgovanje na organiziranem trgu ali v bankah ter zavarovalnicah, pa do 21.000 evrov bruto letno.

Glede sejnin SDH priporoča, da bi nadzorniki dobili od 195 do 360 evrov bruto za sejo, spet odvisno od tega, za kako veliko družbo gre.

Gre zgolj za priporočila, ki jih družbe lahko upoštevajo ali pa tudi ne, odločitev je odvisna od lastnikov. V večjih družbah, ki so v 100-odstotni državni lasti, dobijo običajno nadzorniki za redno sejo 275 evrov bruto, za korespondenčno pa 220 evrov bruto.

Koliko so plačani nadzorniki, je odvisno tudi od tega, ali gre za zasebno ali državno podjetje. "Če so pretežni lastniki gospodarske družbe iz privatnega sektorja, potem je pomen člana nadzornega sveta bolj pravilno razumljen in tudi nagrajen," ocenjuje prvi nadzornik Luke Koper Bandelj.

Pogledali smo, kako je s plačili v osmih družbah, ki so v 100-odstotni državni lasti. Na podlagi podatkov iz letnih poročil ter poročil o prejemkih nadzornikov smo izračunali, koliko je v njih lani povprečno dobil član nadzornega sveta. V DARS-u, največji družbi v 100-odstotni lasti države ter drugem največjem podjetju v državi, je dobil za delo v nadzornem svetu ter njegovih komisijah vsak od devetih nadzornikov lani povprečno 25.863 evrov bruto. Dobrih 1.000 evrov bruto več so povprečno dobili nadzorniki Pošte Slovenije, približno 2.000 evrov bruto več pa nadzorniki SID banke. Za nekatere družbe so na voljo prejemki nadzornikov le v neto zneskih. Nadzorniki Gen energije, HSE in Slovenskih železnic so dobili lani za delo v nadzornem svetu in njegovih komisijah povprečno okoli 16.000 evrov neto.

V nadzornem svetu SDH je po zakonu pet članov, ker pa po odhodu ene od članic še niso imenovali novega, so trenutno štirje. Lani so nadzorniki dobili povprečno 1.200 evrov neto rednega mesečnega prejemka, predsednik nadzornega sveta pa 1.560 evrov neto. 

Plačilo nadzornikov je v družbah, v katerih država ni edini lastnik, višje kot v družbah s 100-odstotnim državnim lastništvom. Preverili smo prejemke nadzornikov v sedmih družbah v delni lasti države. 

V novomeški Krki, ki je največja slovenska družba, ima država slabih 27 odstotkov lastniškega deleža. Nadzorni svet ima tam devet članov, vsak od njih je v lanskem letu dobil povprečno 40.884 evrov bruto. V Telekomu so bili nadzorniki plačani povprečno z 18.975 evri neto, medtem ko so nadzorniki NLB lani dobili povprečno 85.844 evrov bruto.

Nadzorniki imajo med drugim pravico do izplačila potnih stroškov. Davor Ivan Gjivoje, jr., je predsednik nadzornega sveta zavarovalnice Sava Re, v kateri ima država 31,6-odstotni lastniški delež.

Lani je dobil kot član nadzornega sveta plačanih 65.098 evrov potnih stroškov. Potne stroške je imel tudi kot član komisije za imenovanja in prejemke, in sicer 33.331 evrov, 41.664 evrov pa kot član komisije za tveganja. Skupno torej nekaj več kot 140.000 evrov potnih stroškov.

Kot pojasnjujejo v Savi Re, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah prejemke članov nadzornega sveta določi skupščina delničarjev. Delničarji Save Re so na skupščini leta 2016 sprejeli sklep, da so člani nadzornega sveta poleg osnovnega plačila za opravljanje funkcije in sejnin upravičeni tudi do povračila stroškov prevoza in stroškov prenočevanja, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom v nadzornem svetu. "Predsednik nadzornega sveta, g. Davor Ivan Gjivoje, jr., ki ga je izvolila skupščina delničarjev, je ameriški državljan. Glede na to, da na seje nadzornega sveta prihaja iz Združenih držav Amerike, so njegovi potni stroški seveda višji kot pri ostalih članih nadzornega sveta, vendar pa je družba dolžna upoštevati skupščinski sklep ter predsedniku nadzornega sveta povrniti njegove potne stroške," nam pišejo z omenjene zavarovalnice.

Med tistimi, ki so prepričani, da so v državnih družbah nadzorniki glede na odgovornost plačani premalo, sta Bandelj in Dover. "So mi večkrat rekli, Franci, a se ti zavedaš svoje odgovornosti in koliko si plačan," pove Dover, prepričan, da ni zadostnega plačila za odgovornost, ki jo nosijo.

Nadzorniki so za svoje delo odgovorni z osebnim premoženjem. Drago plačujejo svojo odločitev nekdanji nadzorniki Luke Koper, ki so leta 2008 odobrili nakup deleža slovaškega logističnega podjetja TTI. Za nakup deleža, vrednost posla je bila 25 milijonov evrov, se je pozneje ugotovilo, da je bil preplačan. Sodišče je izdalo sodbo, da morajo nekdanji nadzorniki solidarno plačati Luki Koper odškodnino, in sicer skoraj 19,4 milijona evrov z obrestmi. Izvršbe, ki trenutno potekajo, se zdijo Bandlju nesmiselne, saj so po njegovem sodbe, ki so podlaga zanje, napačne. "S tem se ustvarjajo predvsem novi stroški, po drugi strani pa je treba pogledati plat človeka, bivšega nadzornika, ki se znajde v tem položaju in ima zato uničeno življenje."

Marko Jaklič, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je bil v preteklosti nadzornik v državnih družbah, danes pa je član nadzornega sveta v Domelu, ima občutek, da tiste, ki so res strokovnjaki, članstvo v nadzornih svetih ne zanima več, ker so tveganja prevelika.

"Skrbno, gospodarno, profesionalno, pošteno, vse to lahko narediš, in verjamem, da je to naredil tudi kdo od nadzornikov v Luki Koper, pa je danes kljub temu obsojen in v osebnem stečaju," pravi Jaklič.

Mi ne sedimo nobenemu na rami in gledamo, kaj dela. Mi v resnici pridobivamo dokumente, in če zaznamo sume, imamo potem mogoče neke druge prijeme, zahtevamo še dodatno dokumentacijo, razlaga izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović. Kot pravi, lahko naročijo pravna mnenja, revizije določenih poslov, da pa bi videli vse, kar počne uprava, tega od nadzornikov ni mogoče pričakovati, pravi Prijovićeva.

SDH trenutno upravlja 77 družb, od katerih deluje nadzorni svet v 57 družbah. Na seznamu nadzornikov, objavljenem na spletni strani SDH, je trenutno navedenih 324 nadzornikov. V to številko so vključeni predstavniki kapitala, predstavniki zaposlenih, teh je 82, ter posamezniki, ki opravljajo več kot eno funkcijo nadzora.

291 je posameznikov, ki so člani v enem nadzornem svetu, 31 jih opravlja dve funkciji nadzora, dva pa sta člana nadzornega sveta v treh družbah.

Koliko od nadzornikov je hkrati zaposlenih na SDH in kdo so, ni znano. Tega namreč na SDH ne razkrivajo, ker da gre za osebne podatke. "Nadzorniki, ki so imenovani v nadzorne svete družb, v katerih ima SDH lastniške deleže, tam delujejo v skladu z zakonskimi načeli in etičnimi standardi," nam pišejo z SDH ter poudarjajo, da nadzorniki opravljajo svojo funkcijo izven rednega delovnega časa ter da so dolžni paziti na kakršnakoli navzkrižja interesov.