Antropolog dr. Dan Podjed se je z umetno inteligenco, zasnovano na arhitekturi tako imenovanih velikih jezikovnih modelov, prvič srečal konec leta 2022. Danes, slaba tri leta kasneje, jo občasno uporablja tudi kot pomoč pri reševanju osebnih stisk. Pred mesecem in pol je klepetalnega robota ChatGPT vprašal, kaj bi lahko bili izpuščaji, ki so se mu pojavili na boku. "Ponudil mi je več možnosti," se spominja. "Prva je bila, da gre za odrgnino od tekstila, druga, da gre za glivični izpuščaj, in tako naprej. In ko sem se s službene poti vrnil v Ljubljano, sem šel takoj k zdravnici, ki me je pregledala mi nemudoma postavila diagnozo – herpes zoster. Dala mi je zdravila, mi svetovala počitek. Dva tedna sem bil v postelji, se kmalu počutil bolje. S ChatGPT pa ta čas nisem več klepetal."
Podjed sicer opaža, da se ljudje čedalje pogosteje zanašajo na umetno inteligenco, še zlasti pri zdravstvenih težavah. Kar se mu zdi zaskrbljujoče.
Razvoj umetne inteligence se zadnja leta dogaja neverjetno hitro, pojasnjuje dr. Jure Leskovec, profesor na ameriški univerzi Stanford. "Tako rekoč vsak mesec se zgodi nekaj novega, neka nova najava, nov preboj. To je zdaj že kar konstantno vse od novembra 2022, ko je OpenAI predstavil ChatGPT 3.5." Umetna inteligenca kot pomočnik se tako vse bolj uveljavlja v znanosti, zdravstvu, gospodarstvu, poslovnem svetu, logistiki, zavarovalništvu, bančništvu, pravosodju. Kar močno spreminja ekonomijo, politiko, družbo in naša življenja. "Način delovnih mest in samo delo se bo korenito spremenilo," je jasen Leskovec. "Ampak mislim, da bo na koncu še več dela za ljudi, delali bomo stvari, v katerih smo dobri, unikatni. Dolgočasne, mehanske postopke pa bomo raje prepustili robotom in umetni inteligenci, da jih dela za nas."
Leta 2029 bi lahko en sam tako imenovani agent umetne inteligence v enem zamahu opravil za ves mesec človeškega dela. "Stvar že trka na vrata trga dela. Nekatere zaposlitve so vse bolj pod vprašajem, kar je lahko velika potencialna bomba," svari dr. Marko Grobelnik iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan. Hkrati pa vse širša uporaba umetne inteligence prinaša tudi številne nevarnosti. "Če damo moč stroju, da se odloči pri zadevah, kot je na primer zdravje ali pomembni družbeni ukrepi, lahko v dobrem delu scenarija pričakujemo, da se bo stroj zelo dobro odločil. Težava pa je, da stroj nima nobene odgovornosti do slabih rešitev ali odločitev. In tukaj bi morala biti zadaj seveda ustrezna regulativa, ki se sicer dogaja, ampak zelo počasi, morda malo prepočasi."
Umetna inteligenca, ki jo z več sto milijardnimi vložki razvija peščica zlasti ameriških in kitajskih tehnoloških velikanov, spreminja tudi šolstvo, izobraževanje. Kot opozarja dr. Uroš Ocepek, učitelj leta 2022 in profesor računalništva na Srednji tehniški in poklici šoli Trbovlje, ki umetno inteligenco v učni proces uvaja že dobro desetletje, je treba zato otrokom pokazati, kaj so prednosti in kaj pasti takšnega orodja. "Če teh veščin in tega znanja otroku ne damo, potem ga bo uporabil za bližnjice, za goljufanje. In potem ne bo videl širše slike, kje vse bi lahko umetno inteligenco uporabljal za projekte, ki so v dobrobit človeštvu." A konkretnih smernic in navodil, kako umetno inteligenco uporabljati v izobraževanju, na nacionalni ravni za zdaj še nimamo.
Kako konkretno pa orodja umetne inteligence uporabljajo slovenska sodišča? Kako je v pomoč na urgenci novogoriške bolnišnice? Kako nam lahko pomaga pri pisanju elektronskih sporočil in besedil v angleščini? Kakšna orodja umetne inteligence za pomoč znanstvenikom s kolegi razvija dr. Leskovec? O konkretnih primerih podrobneje v rubriki 24UR Fokus.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.