Če bi Dernovškova prosila za soglasje za dekanjo, ji ga ministrica ne bi dala

V koaliciji so se odločili, da bodo obravnavo predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti premaknili na jesen. "Glede na okoliščine smo se odločili, da predlog zakona ter varovalke, ki jih vsebuje, temeljito preverimo še enkrat. Če bo treba, ga bomo tudi nadgradili," so sporočili iz koalicije.

V zadnjih dneh se je namreč v javnosti pojavila informacija, da je psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je kot članica delovne skupine pripravljala zakon o psihoterapevtski dejavnosti, postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, Socialni demokrati in Levica pravijo, da zavračajo kakršnakoli namigovanja, da bi lahko o vsebini zakona o psihoterapiji odločal posameznik in z njo uresničeval svoje načrte. Trdijo, da je predlog zakona plod dve leti trajajočega dialoga s stroko in deležniki, prepričani so, da so našli ustrezne rešitve, kdo lahko psihoterapevtsko dejavnost sploh izvaja, da bo ta za uporabnika učinkovita in varna.

Ne glede na to pa se jim zdi ravnanje Dernovškove nesprejemljivo in sporno: "Vsak, ki sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov, tako javni uslužbenec kot svetovalec, mora namreč skrbeti, da ne ustvarja vtisa nasprotja interesov. Še posebej, ko gre za urejanje tako pomembnega in toliko let zanemarjenega področja ter ranljive skupine," so poudarili.

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je kot članica delovne skupine pripravljala zakon o psihoterapevtski dejavnosti, je namreč 26. junija postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo, ki jo ustanavljajo na zasebni visokošolski ustanovi Nova univerza.

Lucija Tacer (Svoboda) je v izjavi za javnost poudarila, da so že v okviru obravnave v DZ celoten zakon "prečesali in pogledali, kje bi lahko bile kakšne problematične točke in kako se izogniti rizikom", kar je razvidno tudi iz tega, da so vložili dopolnila k skoraj vsakemu členu. Po njenih besedah so o vsebini zakona večkrat razpravljali, ne le znotraj poslanskih skupin, ampak tudi z deležniki s tega področja, in rešitve premislili tako, da bi bile najbolj ustrezne.

Glede na okoliščine pa so se odločili, da si bodo za nadaljevanje postopka vzeli čas, še enkrat šli čez zakon in ocenili, ali so potrebne še kakšne dodatne varovalke. "Lahko pa zagotovim, da končni zakon, ki bo sprejet, ne bo služil partikularnim interesom posameznikov, ampak bo zagotavljal varno in dostopno psihoterapijo," je poudarila Tacerjeva.

Kot je dejala Bojana Muršič (SD), so se po svojih najboljših močeh trudili, da bi pripravili zakon, s katerim bi zagotovili kakovostno, dostopno psihoterapevtsko pomoč za najranljivejše skupine, ki jo potrebujejo. "Žal pa so se med tem postopkom pokazale tudi druge stvari, na katere, moram reči, smo bili opozorjeni bistveno prepozno," je ugotavljala. Zato v SD menijo, da je treba upočasniti postopek in preveriti vsa dejstva.

"Dejstvo je, da to razkritje iz preteklih dni meče zelo slabo luč na celoten postopek sprejemanja oz. priprave tega zakona. Izkazalo se je, da so očitno nekateri, ki so sodelovali pri pripravi in bdeli nad tem, kako se ta zakon pripravlja, imeli ves čas v ozadju še nek nek drug namen, ki se nam v Levici zdi zavržen in seveda popolnoma nesprejemljiv," je bil kritičen vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.

Po njegovih besedah so zato že v četrtek predlagali, da bi z obravnavo tega zakona počakali, jo prestavili na jesen. Meni, da je to nujno, da se po eni strani pomiri javnost, po drugi pa, da se najde ustrezna rešitev, da pogledajo, ali besedilo zakona, kot je bilo popravljeno v okviru obravnave na odboru, zasleduje tisto, kar bi moral biti skupen cilj: močan javni zdravstveni sistem, ki deloma pokriva tudi področje psihoterapije, a z močnimi varovalkami.

"Razkritje glede vloge pripravljavcev zakona o psihoterapiji kažejo, kako se je pripravljal desant na javne finance s strani zasebnih interesov. Država ne sme biti servis za zasebne koristi in v takih okoliščinah zakona ni mogoče ali dopustno sprejemati," je ob tem dodal na družbenem omrežju X.

Obravnava predloga zakona o psihoterapevtskih dejavnosti je bila sicer predvidena na izredni seji DZ, ki bo 17. julija.

Kot je v četrtek po seji vlade pojasnila zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel, jo je Dernovškova o tem, da je postala dekanja, obvestila dan po ustanovni seji akademskega zbora in senata fakultete, torej 27. junija.

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek je za STA pojasnila, da so ji vlogo dekanje fakultete, ki se ustanavlja na zasebni visokošolski ustanovi Nova univerza, ponudili 22. junija. Po posvetovanju z dvema pravnikoma, ki sta ji zagotovila, da ne obstajajo konflikti interesov, je vlogo sprejela na ustanovni seji akademskega zbora in senata fakultete 26. junija. Dan pozneje se je zaradi morebitnega vtisa konflikta interesov, ki pa ga sama ne vidi, izločila iz vseh s psihoterapijo povezanih zadev na ministrstvu za zdravje.

Dodala je, da so jo sicer v začetku junija prosili, da bi na morebitni fakulteti prevzela štiri predmete kot nosilka in enega kot sonosilka. 3. junija je na ministrstvu zaprosila za soglasje, da lahko sodeluje pri pouku, ki ga je dobila 16. junija.

"Smatram, da priprava nekega zakonskega predloga o dejavnosti pravzaprav ni kaj zelo dosti povezana s poukom psihiatrije, psihofarmakoterapije in psihosomatike. Sem predvsem psihiater in redni profesor in najprej najbolj zavezana predvsem poučevanju," je Dernovšek dejala. Dodala je, da ne zastopa zasebnih interesov, ampak mnenje, da je treba ljudem ponuditi možnost izobrazbe na področju psihoterapije.

Pojasnila je, da je bila njena vloga pri pripravi predloga zakona na ministrstvu koordinacija med različnimi strokovnjaki in iskanje najboljše možne rešitve. Koordinacijo je prevzela 19. septembra 2024, 3. marca letos pa jo je prevzel državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Po njenih besedah je šlo za naraven potek dogodkov, saj je predlog na tej točki potreboval politično koordinacijo.

Na četrtkovem sestanku z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel sta se po besedah Dernovškove obe strinjali, da je treba napore usmeriti v sprejem zakona, saj je dober, koristen in nujen. Strinjali sta se tudi, da bodo jasno komunicirali, da "tukaj ni konflikta interesov", ker gre za sfero urejanja področja in sfero pouka na akademski ravni. Dernovšek je dodala, da je v četrtek na sestanku podala odstopno izjavo in na ministrstvu ne bo več zaposlena.

Na ministrstvu za zdravje pa so zavrnili navedbe Dernovškove, da sta se z ministrico za zdravje strinjali, da bodo jasno komunicirali, da tukaj ni konflikta interesov. "Kot je ministrica že povedala, meni, da gre vsaj za videz nasprotja interesov. Če bi jo Dernovšek pred sprejemom funkcije dekanje prosila za soglasje, ji ga ne bi dala. Je pa ministrica za zdravje sprejela pojasnilo, da Dernovšek ni želela namenoma povzročiti dvoma v pripravo osnutka zakona," so na ministrstvu zapisali v popoldanskem odzivu.

Na ministrstvu za zdravje so v predhodnem pisnem odzivu navedli, da so predlog zakona pripravili, saj izvajajo sistemske ukrepe za zagotavljanje boljše dostopnosti na vseh področjih, vključno s področjem duševnega zdravja. Predlog zakona, vključno z amandmaji, ki so jih sprejeli v DZ, v najboljši možni meri zajema ureditev področja, ki je danes popolnoma neregulirano tako v zasebnem kot javnem sektorju, zatrjujejo.

"Ministrica za zdravje si prizadeva za urejen, pravičen in dobro delujoč javni zdravstveni sistem. Pri pripravi zakonodaje pa si prizadeva za odprt dialog, transparentno delovanje in visoko stopnjo integritete, kar pričakuje tudi od svojih sodelavcev," so navedli na ministrstvu. Potrdili so, da sta se Prevolnik Rupel in Dernovšek na četrtkovem sestanku med drugim dogovorili, da Dernovškova ne bo več zaposlena na ministrstvu.

Na ministrstvu menijo, da je področje psihoterapije v Sloveniji treba urediti, kako bodo nadaljevali proces sprejemanja zakona, pa je odločitev poslank in poslancev, so še zapisali.

Dernovškova je v izjavi za STA  prav tako pojasnila, da je fakulteta še v nastajanju in nima akreditiranih programov ter študentov, zato za svoje delo dekanje ne bo plačana. Začetek študija za prve vpisane študente pričakuje jeseni 2027. "Verjetno se bo takrat tudi naredil kakšen razpis za dekana in tako naprej, tako kot formalnosti zahtevajo. Do takrat jaz opravljam to funkcijo pro bono, tako da se ne bom nič okoriščala," je zatrdila.

Vlogo dekanje je sprejela, ker verjame v družbo znanja in izboljševanja kompetenc. "V tem primeru gre za to, da se ljudem, ki se želijo ukvarjati s psihoterapijo, ponudi najboljša možna znanja. Glede na to, da je bilo toliko govora o tem, kaj vse ti strokovnjaki ne znajo oz. premalo znajo ali pa premalo sodelujejo, se mi zdi pomembno, da iz psihiatričnih sfer ponudimo roko in sodelujemo," meni.

Odločitev SD, da v luči zadnjih razkritij umaknejo svojo podporo predlogu zakonu, Dernovškovo žalosti. Prepričana je, da je področje treba urediti, zato vse prosi, da ne gledajo na njeno pedagoško kariero kot problem. Dodala je, da je bil postopek pisanja predloga zakona ves čas pod drobnogledom javnosti in interesnih skupin, razprave o zakonu pa so mnogokrat presegle njegovo vsebino.