Voditelji držav skupine G7 so se zbrali v Kanadi, glavna tema pogovora pa: iransko-izraelski konflikt. Nemški kancler Friedrich Merz je pred srečanjem dejal, da Iran ne bi smel razvijati oz. posedovati jedrskega orožja.
Enako meni tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je po telefonu govorila z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Ob tem je krivdo za konflikt pripisala Iranu in spomnila na nedavne ugotovitve Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti ter da agencija ne more zagotoviti, da je iranski jedrski program izključno miroljuben, poroča STA. "V tem kontekstu ima Izrael pravico, da se brani. Iran je glavni vir nestabilnosti v regiji," je dodala.
Že pred dnevi je sicer podobno sporočilo tudi nemško zunanje minsitrstvo, ki je opozorilo na stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu po izraelskem naapdu na Iran, na kar je slednji odgovoril s povračilnimi napadi. A ob tem je ministrstvo obsodilo zgolj iranske napade na Izrael, češ da "iranski jedrski program krši pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in predstavlja grožnjo celotni regiji – zlasti Izrael" ter da ima Izrael pravico braniti svoj obstoj.
Britanski premier Keir Starmer medtem meni, da obstaja soglasje za deeskalacijo, a dodal, da morajo danes ugotoviti, kako to doseči.
Ameriški predsednik Donald Trump pa je medtem predhodno ocenil, da bo prišlo do dogovora, saj da meni, da je za to čas. Kasneje so sicer ameriški uradniki dejali, da Trump ne namerava podpisati izjave G7 glede Izraela in Irana, poroča BBC. Ob začetku vrha je ocenil še, da je bila izključitev ruskega predsednika Vladimirja Putina iz skupine napaka.
Kanada sicer na letošnjem vrhu gosti voditelje Italije, ZDA, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in Japonske. To je tudi prvo večje mednarodno srečanje novega kanadskega premierja Marka Carneyja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.