Ali je Yungblud res največja rock pijavka vseh časov

Da rock glasba počasi, a zanesljivo leze med manj priljubljene, manj izpostavljene, tržno manj zanimive glasbene žanre, je znano dejstvo – in to dejstvo velja že dvajset, trideset let. Ključni razlog za to je, da vedno več mladih ustvarja in tudi konzumira vse kaj drugega kot rock. Hrbtenico žanra pa sproti krivijo lažje poslušljiv pop-rock, soul-pop, ponuknil je celo country-rock, saj je veliko donosnejši country-pop. Izjema so skrajne rockovske prakse, kot je pušeljc raznovstnih podžanrov metal-rocka, ki pa skoraj nikoli niso veljale za konkurenčne preostalim prevladujočim popularno-glasbeni strujam. Angleški zvezdnik Yungblud je zato še bolj zanimiv lik. Vse njegove avtorske variacije rocka so tudi na minulih teh albumskih delih na izraznih mikro ravneh močno nihale, zdaj cepljne s hiphopom, nato kontrastno s punkom, pa spet z nežnejšim popom. 

Yungblud z uspešnico Zombie v svojo izpovedno enačbo ne pozabi dodati tudi sladkobnega modernega ali arena-rocka. Song The Greatest Parade svojo sočnost neposredno prevzema od valižanskih Stereophonics, temu predhodna Zombie pa od ameriških Imagine Dragons. Krepko pro-queenovsko baročno-psihadeličnost vsebuje tudi uvodna Hello Heaven, Hello, ki je je za kar devet minut. In v tej dolžini ni težko zaznati celo sledi Def Leppard šminke. Monday Murder predstavlja telepatsko vez med Noelom Gallagherje in Yungbludom, za katero prvoimenovni bržčas ne želel, da bi kadarkoli obstajala. Ghost je nekaj zabavno-vulgarnega izhajajočega iz U2 območja (tudi uvod prve na listi je tisti jetak), v komadu Fire pa 27-letni pevec in avtor iz Doncastra v osrednji Angliji zapoje kot Brett Anderson, frontman brit-rock šampijonov Suede. In zdaj. Če se komu ljubi intenzivno poslušati vso to neo-originalnost, naj bo. Yungblud je s četrtim delom Idols že tretjič zapored albumski britanski no.1. In bolj kot se 27-letnik predaja svoji (kombinirano ali pogojno avtorski) izpovednosti, bolj velja, da si je nov uspeh, navzlic vsem pripombam, prislužil pošteno. Bo zato rock zdaj (spet) bolj priljubljen?